Davčni organi v praksi veliko kontrol izvajajo na področju; civilnopravni odnosi med sodelujoči z elementi delovnega razmerja in delo med povezanimi osebami.
Najpogostejša zbrka št.1 v praksi; delovna razmerja, razmerja med s.p. in d.o.o., podjemne pogodbe
Če inšpektor ugotovi, da se delo pri zavezancu opravlja na podlagi pogodb civilnega prava ( to so podjemna pogodba, avtorska pogodba, pogodba o prokuri, pogodba o poslovnem sodelovanju s s.p. – ji ) v nasprotju z ZDR-1, lahko z odločbo prepove opravljanje določenega dela do odprave nepravilnosti. ZDR-1 namreč določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v zakonskih primerih.
Zavezanec ima dve možnosti za odpravo nepravilnosti; lahko preneha z opravljanjem dela ali pa z osebo, ki takšno delo opravlja sklene pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru mora biti izročena delavcu pogodba o zaposlitvi v roku treh dni od inšpektorske odločbe. Pisna pogodba o zaposlitvi mora ustrezati ugotovljenemu dejanskemu stanju iz odločbe; pomeni osebi moramo dati takšno višino plače, ki jo določi inšpektor za primerljivo vrsto, obseg in kakovost dela, upoštevajoč kolektivno pogodbo in splošne akte.
Bi človek rekel OK, bo pa potem tak al tak pogodba od takrat dalje ko nas obišče inšpektor, če nas bo že. Ja, navedeno res drži za delovnega inšpektorja, žal pa ne tudi za davčnega inšpektorja in njegove pristojnosti. In v praksi je tako, da gospoda prideta na vrata skupaj. S tem, da eden naloži obveznost za naprej, drugi ( lahko si mislite kateri ) pa za nazaj. Tako je. Davčni inšpektor ima pristojnost, da civilno pogodbo, ki kaže elemente delovnega razmerja preoblikuje v pogodbo o zaposlitvi in je potrebno od začetka sodelovanja pripraviti obračune plač ter odvesti davke in prispevke.
In kaj so elementi delovnega razmerja. Namenoma jih v nadaljevanju navajam v celoti, zaradi izjemno pogostega dogajanja tovrstnih primerov v praksi. Zaradi ekonomskih interesov se v praksi namreč dogaja, da je ogromno bivših zaposlencev dogovorilo z svojim delodajalcem pogodbeno sodelovanje preko lastnih s.p.- jev. Pogosti so tudi primeri med družinskimi člani med d.o.o. in s.p.- jem moža ali žene, tudi otrok. Dogaja se tudi, da določene sodelavce izplačujemo »ugodneje« preko podjemnih ali avtorskih pogodb.
Vsak primer je potrebno individualno obravnavati in proučiti več elementov, ne samo enega. Razmerje med izplačevalcem in osebo, ki opravlja delo se vedno presoja po dejanski vsebini in v primeru prisotnosti elementov odvisnosti. Če fizična oseba opravlja dela, ki izvira iz odvisnega razmerja, dohodka ni mogoče izplačevati kot dohodka, ki izvira iz neodvisnega razmerja ( izplačila s.p. sodijo med dohodke iz dejavnosti za katere je značilna neodvisnost).
S.p. na trgu deluje samostojno, pri opravljanju storitev pa z naročnikom ni v tesnem in odvisnem razmerju, temveč ima proti njemu zgolj obveznost kvalitetnega opravljanja dela ter pravico do plačila za opravljeno delo, kot je dogovorjeno z naročnikom.
Katere okoliščine preverja davčni inšpektor v primeru davčne prekvalifikacije dohodka na podlagi civilne pogodbe v dohodek iz delovnega razmerja – torej ELEMENTI/ZNAKI DELOVNEGA RAZMERJA:
– fizična oseba delo opravlja v prostorih delodajalca oz. naročnika,
– delo opravlja po običajnem urniku delavcev, ki so tam v delovnem razmerju,
– pri delodajalcu oz. naročniku ima svoje delovno mesto ( pisarno, mizo, službeni računalnik in drugo opremo),
– uporablja delovne programe in druge delovne pripomočke delodajalca oz. naročnika in za uporabo le teh ne plačuje najemnine,
– delodajalec oz. naročnik predstavlja večinski vir dohodkov, ki so potrebni za preživetje fizične osebe,
– plačilo računa se izvede vsak mesec, običajno na isti dan, pogosto tudi na isti dan, kot so izplačane plače zaposlenim,
– sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju je vsebinsko zelo podobna pogodbi o zaposlitvi,
– navodila in usmeritve za delo ter nadzor nad delom opravlja nadrejena oseba pri delodajalcu…
V takih primerih je več kot očitno, da je s.p. v razmerju do svojega naročnika v odvisnem razmerju in formalno pravna ureditev sodelovanja s.p. z naročnikom, ni zakonita. V postopku nadzora se najprej dodatno obremeni izplačevalca dohodka ( pravno osebo ), nato pa se obnovijo tudi postopki osebne dohodnine pri fizičnih osebah.