Družinska podjetja v Sloveniji naj bi pokrivala kar visok odstotek mikro in male gospodarske strukture.
Tudi sama sem svojo pot pričela v družinskem podjetju vendar nikoli nisem tega občutila kot negativno ali sploh imela občutek “družinskega” podjetja.
Problematika, ki jo opažam pri svojih strankah so odnosi v podjetju, ki seveda nikoli niso črno beli, kot pravi moja prijateljica. Pri strankah, kjer se mešajo družinski člani in zaposleni opažam, da poslovne meje niso tako jasno zastavljene, prav tako ne vloge, ki jih posamezniki imajo. Meje so mehko začrtane in pogosto ne čisto jasne, mešajo se osebni in “službeni” toni in podtoni.
Po eni strani je lahko to lepo, po drugi strani pa je po navadi človeški faktor tisti, kjer se zadeve hitro prevesijo v neželeno ravnanje in občutenje.
Na zapisano temo sem govorila z dvema uspešnima podjetnikoma, ki nista moji stranki in jih povprašala o njihovih izkušnjah. Z uspešnim podjetnikom imam v mislih osebo, ki je uspešna v kontekstu vodenja zdravega podjetja dolgoročno, osebo, katere zaposleni so bili zadovoljni člani celice, osebo, ki jo zraven finančnih kazalnikov uspešnosti odlikujejo tudi zdrave človeške vrednote, kar se te dotakne v stiku s človekom in opazovanjem njegovega življenja in njegove zgodbe.
Izbrala sem dve popolni nasprotji, moško figuro v storitveni branži ter žensko figuro v gradbeni panogi. Oba podjetnika sta zaposlovala v različnem času različno število ljudi, tudi več kot 20 ljudi. Prvi večinoma žensko skupino, druga “vodja” pa moško ekipo. Podjetje je bilo mešano; zaposleni so bili ožji in širši družinski člani. Družbe so poslovale več kot 35 let ali še poslujejo in jih nadaljujejo nasledniki.
Oba sta se strinjala, da je lepo, če stvari med zaposlenimi in domačimi tečejo in da je možno zdravo sodelovanje, če so pravi ljudje skupaj.
Lepo in prav, vendar preidimo k izkušnjam?
Te so pokazale drugačno sliko. Ključen faktor je seveda človek in njegove nerešene temne plati, ki udarijo ven ob kočljivih trenutkih. Včasih je to lahko samo bežen pogled sodelavca, drugič nepravi ton nadrejenega, tretjič lastna utrujenost ali kaj petstodvaintridesetega. Naši strahovi, mnenja in prepričanja o nas samih in o tem kakšni bi morali biti drugi ljudje in situacije, pričakovanja, ki jih imamo praktično skoraj na vsakem koraku, nepoznavanje svojih vzorcev delovanja osebnosti, v glavnem milijon in ena stvar iz tega temnejšega dela človeka.
Na srečo je človek kompleksno bitje in ima tudi svojo svetlo plat; sočutje, prijaznost, spoštovanje, zaupanje, vero. S svojo svetlo in temno platjo lahko ustvarja svetle in temne situacije, seveda le če se tega zaveda. V kolikor je početje še vedno avtomatizirano, nezavedno, pogojeno iz preteklosti in posneto iz nepravega zornega kota, do takrat človek pač nima vpliva na kreiranje saj ga osebne sile ženejo v delovanje, ki je avtomatizirano glede na to, kaj je v njem.
- Ja, verjamem, da je možno zdravo in lepo sodelovanje, ustvarjanje in delovanje, vendar se moramo ljudje najprej prebuditi, se zavedati sebe in svojega dometa, odstraniti kar ne deluje ali celo škoduje, le to zamenjati s tistim, kar je dobro za nas, za sodelujoče in širšo okolico.
- Ja, verjamem, da so spremembe v podjetjih možne v smeri sodelovanja in prijetnega soustvarjanja, vendar so le te po mojem mnenju učinkovite v kolikor se dogajajo v spremembi navznoter, ponavadi vodstva. Tako kot v osebnih odnosih, spremeniš svoje vedenje in glej čudež :), spremeni se partner, spremeni se otrok. Še vedno se mi zdi, da je več prijetnih vibracij zaznati tam kjer se vodi z zgledom in v tišini, kot z besedami in glasnostjo.
Družinska majhna podjetja so lepa skupnost ljudi, kjer se lahko to kaljenje človeka dogaja. Vsak dan imamo nove priložnosti za prebujanje in to na tistih področjih, kjer nam najbolj “škripa”. Sem zagovornica tega, da se je najbolje obrniti k sebi in pri sebi prevetriti vzroke oz. poiskati semena iz katerih je vzklila ta in ta situacija. Življenje je resnično pravi učitelj in najbolje pri tem je, da se nikoli ne zmoti. Mi smo pa samo ljudje in se trudimo po svojih najboljših močeh, kakor kdo.
Situacije so vseh vrst in vsak trenutek drugačne. Da se lažje znajdemo sami s sabo, v skupini, v kolektivu, v družbi sem absolutno mnenja, tako kot moja zgoraj omenjena sogovornika, da je dobro vloge, ki jih imamo jasno skomunicirati in včasih celo zapisati.
Poslovni svet vseeno ni čisto naraven svet, pač pa svet, ki ga je ustvaril človek in človek za zdravo delovanje v njem potrebuje jasna navodila in pravila. S tem se lahko prepreči ali zmanjša tendenca prehajanja meja k sosedu in zmanjša možnost eventualnih zapletov. Najpogosteje in najbolje je za to pripeljati v hišo tretjo osebo, saj vsi vemo, da bo naš otrok prej slišal drugo osebo kot svojo mamo ali očeta. Naša bližina je tista, ki nam ne dovoljuje slišati jasno povedanega, ki prihaja iz ust sogovornika. Preveč je vpletenih čustev, da bi lahko situacija bila vidna iz pravega zornega kota. Ne bo šlo. S tretjo osebo po lastnih izkušnjah sodeč, pa se stvari znajo premakniti iz mrtve točke.
Zdravo okolje je zame okolje, kjer se človek dobro počuti in zdravo okolje lahko ustvarja zdrav človek.