Kdaj in kako zapreti (popoldanski) sp? [možnosti in razlogi zapiranja]

posted in: Popoldanski sp | 0

Življenje je nenehno gibanje in spreminjanje.

Tako je tudi v podjetništvu odpiranje in zapiranje samostojne dejavnosti popolnoma naraven ekonomski proces.

Naj takoj na začetku razjasnimo, da je postopek zapiranja popoldanskega s.p. popolnoma enak zapiranju rednega s.p. Zato je zapis (popoldanski) v naslovu naveden v oklepaju.

Najpogostejši razlogi za zapiranje (popoldanskega) sp

Obstaja več razlogov, zaradi katerih se podjetniki odločate za zaprtje svojega s.p.-ja.

Nekateri najpogostejši razlogi vključujejo:

  1. Neuspešno poslovanje: Če ugotavljate, da njegov vaš s.p. ne dosega pričakovanih rezultatov in da je poslovanje neučinkovito ali neprofitabilno, se lahko odločite za zaprtje s.p., raje kot da povečujete nadaljnje izgube.
  2. Spremembe na trgu: Tržne razmere se lahko s časom spreminjajo, kar lahko vpliva na uspeh poslovanja vašega s.p.-ja. Če ste opazili, da je vaša panoga ali izdelek postala manj konkurenčna, zastarela ali nezanimiva, se lahko odločite za zaprtje sp – ja ali za preusmeritev na drugo dejavnost.
  3. Osebne okoliščine: Včasih se boste za zaprtje sp – ja odločili iz popolnoma osebnih razlogov. Ti lahko vključujejo vaše zdravstvene težave, družinske obveznosti ali željo po spremembi kariere. Seveda je osebnih razlogov še veliko več.
  4. Preoblikovanje podjetja: V nekaterih primerih lahko celo ugotovite, da je bolj smiselno preoblikovati svoje poslovanje in registrirati drugo vrsto podjetja (npr. d.o.o.), namesto da nadaljujete s s.p.-jem. To preoblikovanje lahko zahteva zaprtje s.p.-ja in ustanovitev novega podjetja, lahko pa izberete postopek preoblikovanja po zakonu. ( vir )
  5. Prehod v upokojitev: Ko dosežete upokojitveno starost ali se odločite za prehod v drugo življenjsko fazo, se lahko odločite za zaprtje s.p.-ja. Trenutna zakonodaja na področju pokojninskega zavarovanja omogoča tudi kombinacije upokojiteve in sp – ja, kar je najbolje preveriti pri vaši svetovalki na ZPIZ-u.

Mogoče je v vašem primeru smiselno izvesti refleksijo in oceno izkušnje pretečene podjetniške poti, saj so vam lahko lastne izkušnje največji učitelji na poti naprej.

Postopek zapiranja (popoldanskega) sp

Postopek zapiranja (popoldanskega) sp je enostaven, saj podjetniku ni potrebno izpeljati postopka likvidacije oz. prijavljati namere prenehanja opravljanja dejavnosti.

V kolikor imate zaposlene je potrebno pred zaprtjem urediti tudi to področje. Delavcem je potrebno pravočasno ( 30 dni pred zaprtjem ) vročiti odpoved delovnega razmerja.

Prav tako na primeren način o prenehanju poslovanja obvestite svoje stranke, upnike, dolžnike, poslovne partnerje ter v obvestilu navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Ostali koraki so tehnične narave in sicer:

  • odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ( na točki SPOT osebno ali preko e-SPOT , postopek se izpelje enako kot pri odpiranju s.p. na obrazcu M1 )

Zadnji dan za vložitev odjave iz obveznih socialnih zavarovanj  je 1 dan pred datumom izbrisa.

  • odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ( na točki SPOT osebno ali preko e-SPOT ) za popoldanske s. p. Odjavo iz zavarovanja uredite z izbiro postopka »Odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12).

Zadnji dan za vložitev odjave iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni 1 dan pred datumom izbrisa.

  • izbris iz Poslovnega registra Slovenije ( na točki SPOT osebno ali preko e-SPOT , postopek se izpelje enako kot pri odpiranju s.p. )

Prijavo za izbris vložite najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.

Na vaš naslov boste osebno z vročitvijo prejeli Sklep o izbrisu iz poslovnega registra.

Fotokopijo sklepa o izbrisu bo potreboval vaš računovodja za pripravo zaključnega davčnega obračuna.

  • zaprtje poslovnega računa pri banki

Če imate na dan izbrisa iz PRS neporavnane obveznosti, po izbrisu te obveznosti preidejo na vas in zanje odgovarjate z vsem svojim premoženjem.

  • oddaja zaključnega davčnega obračuna na FURS

V roku 60 dni od datuma o izbrisu iz poslovnega registra morate preko sistema eDavki na FURS oddati zaključni davčni obračun na osnovi katerega se izračuna dohodnina.

Pogosti primeri iz prakse, ki vključujejo zapiranje ali preoblikovanje sp – ja

Zapiranje (popoldanskega) s.p. zaradi odhoda v službo

Stranka si je zaradi stresnega podjetniškega dogajanja po več letih zaželela bolj mirnega in utečenega delovnega okolja.

S tem namenom si je poiskala ustrezno službo in se odločila v celoti zaključiti s s.p.

Postopek zapiranja sva izvedli takoj, kljub temu, da so ostale neporavnane obveznosti do davčne in dobaviteljev odprte.

Stranko sva odjavili iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z razlogom prenehanje samostojne dejavnosti 1 dan pred pričetkom zaposlitve, z namenom, da nima prekinitve skupne zavarovalne/delovne dobe.

V roku 60 dni po sklepu o izbrisu s.p. iz registra sva oddali davčni obračun.

Ker samostojni podjetnik odgovarja kot fizična oseba so odprte obveznosti prešle nanj in jih je ob prvih prilivih iz naslova plače tudi poplačal.

Preoblikovanje sp – ja zaradi upokojitve

Stranka je sredi leta izpolnila pogoje za upokojitev.

Z referentko na ZPIZ-u se je pred rokom za upokojitev pogovorila o najugodnejši situaciji zanjo glede trenutne pokojninske zakonodaje in njenih osebnih želja.

Odločba o upokojitvi, ki jo je stranka prejela je bila takšna, da 20 % delovnega časa stranka ohrani s.p., za 80 % pa prejema pokojnino.

Z dnem odločbe se je za stranko spremenil samo obračun prispevkov za sorazmerni čas (samo)zaposlitve.

Sprememb v prijavljanju ali odjavljanju iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nisva delali.

Preoblikovanje rednega s.p. v popoldanskega ali obratno

Stranka se je po treh letih samostojnega podjetništva zaradi osebnih razlogov odločila, da si poišče službo v drugem kraju kjer je prej opravljala svojo dejavnost.

Ker je bila dejavnost storitvene narave in je bilo možno v manjšem obsegu dejavnost nadaljevati, se je odločila, da zraven službe obdrži popoldanski s.p.

Postopek preoblikovanja sva izvedli tako, da se je na svojem rednem s.p. – ju odjavila iz zdravstvenega zavarovanja z 1 dnem prej, preden so jo prijavili v obvezno zavarovanje v službi. Z istim dnem kot so jo prijavili v službi sva midve oddali obrazec M-12, s katerim sva jo prijavili v zavarovanje za primer poškodbe pri delu.

Ostalih obveznosti kot sp ni imela, saj je sp tekel dalje enako kot prej. Spremenil se je samo status iz rednega v popoldanski s.p. in s tem način obračunavanja prispevkov.

Podoben primer se je odvil tudi pri stranki, ki je bila v službi in je odprla popoldanski s.p. v času zaposlitve, torej ob delu. Zaradi zapletov v službi so se stvari po enem letu tako razvile, da se je stranka odločila za polni – redni s.p.

Potrebovali sva točen datum prenehanja delovnega razmerja ( torej odjavo v službi ) in z naslednjim dnem sva stranko prijavile v obvezno zdravstveno zavarovanje kot s.p. Za stranko se je spremenil način obračunavanja prispevkov od pavšala na redne prispevke.

Preoblikovanje rednega sp v d.o.o. – statusno preoblikovanje

V treh primerih so se stranke odločale za preoblikovanje s.p. v d.o.o.

Razlogi za takšno odločanje so bili od stranke do stranke različni.

V prvem primeru je do razmišljanja za preoblikovanje v d.o.o. prišlo zaradi doseganja velikega prometa in posledično dobička, ki je pri s.p. obdavčen tudi do 50 %, medtem ko pri firmi 19 %.

Po skrbno preučeni situaciji, izdelavi večih simulacij davčnih izračunov in daljšem odločanju, se je stranka odločila za zaprtje s.p. in novo odprtje d.o.o. Prednost njihove odločitve je bila, da so kot d.o.o. letno prihranili precej davka na dobiček ter razpršili osebno odgovornost.

Ostala dva primera iz prakse sta bila statusno preoblikovanje podjetnika, torej prehod iz sp v d.o.o. po posebnem zakonskem postopku.

V obeh primerih je bil razlog odločitve preoblikovanja enak – odgovornost.

Samostojni podjetnik odgovarja namreč s vsem svojim premoženjem ( torej tudi z osebnim ), medtem ko družba odgovarja za obveznosti omejeno, zato tudi ime družba z omejeno odgovornostjo.

V prvem primeru je stranka preoblikovala sp v družbo zaradi odgovornosti iz sodnega primera, medtem ko je v drugem primeru odločitev v smeri preoblikovanja prevladala zaradi pospešenega zaposlovanja ljudi in s tem povezane odgovornosti.

Povzetek

Kot je razvidno iz zgornjih primerov lahko s.p. tako redni kot popoldanski odpirate in zapirate brez večjih težav.

Omejitev glede odpiranja ali zapiranja s.p. NI.

Seveda se je potrebno držati pravilnih postopkov;

  • pravočasno javiti na Ajpes datum glede zapiranja,
  • sestaviti in oddati zaključni račun na Ajpes in
  • sestaviti in oddati zaključni davčni obračun na FURS.

So pa drugi zakoni, ki posledično postavljajo omejitve glede višine prometa.

Zakon o dohodnini govori o omejitvi višine prometa za za normirane sp – je v višini 50.000 oz. 100.000 oz. 300.000 v dveh zaporednih letih.

Zakon o davku na dodano vrednost govori o meji 50.000 eur v zadnjih 12 mesecih.

Zadnjih 12 mesecev pomeni dobesedno 12 mesecev.

Če ste s.p. odprli marca, se obdobje 12 mesecev šteje do marca naslednjega koledarskega leta, kar marskikdo pomeša s koncem koledarskega leta.

V kolikor s.p. zapirate in ponovno odpirate ali celo to počnete večkrat v krajšem obdobju je dobro upoštevati zgornja zakona, saj se prometi “posamičnih” s.p. – jev seštevajo.

Zaradi specifičnosti vsakega primera je dobro, da se pred odločitvijo o zapiranju s.p. in o postopkih za zaprtje informirate. Rezervirajte termin za podjetniški posvet .

Zapisano je zgolj usmeritev oz. namig k postopkom zapiranja (popoldanskega) s.p. – ja.

Za več informacij sem vam z veseljem na voljo preko kontakta.