Za leto 2025 je bila napovedana davčna reforma in tukaj jo imamo.
Malo se sicer še zavlačuje, mogoče delno spreminja, večina pogojev in omejitev o popoldanskem sp normirancu pa je že znana.
Obrazložitev je prilagojena za leto 2025, kar pomeni, da upošteva morebitne spremembe v zakonodaji, predpisih ali normiranju, ki so možne zaradi veta na določene novele zakona.
Uvod v popoldanski sp normiranec 2025
Kdo je popoldanski sp?
Popoldanski sp je tista oseba, ki svojo dejavnost opravlja zraven svoje redne zaposlitve kot pridobitev dodatnega zaslužka.
Kdo je normiranec?
Normiranec je tista oseba, ki ima svojo dejavnost na davčni priglašeno tako, da svoje stroške ugotavlja po načinu normiranstva, to je v % od prometa, ki je določen.
Razlika med popoldanskim in rednim sp?
Popoldanski sp svojo dejavnost opravlja zraven rednega dela.
Za redni sp je njegova dejavnost njegova služba, torej polno ( ali delno ) je zaposlen iz naslova svoje dejavnosti.
Zakaj je popoldanski sp priljubljena oblika dela med zaposlenimi?
Ker jim omogoča dvig svojega finančnega stanja po legalni poti.
Priglasitev popoldanskega dela je preprosta in enostavna, stroški “obratovanja” takšne oblike podjetništva pa so relativno zmerni.
Kratek pregled zakonodajnih sprememb, ki vplivajo na popoldanski sp v letu 2025.
V četrtek 14.11.2024 je bil v državnem zboru sprejet paket davčnih sprememb.
Konkreten paket sprememb se nanaša na vsa tista zakonska področja, ki se dotikajo vsakega podjetnika, podjetnice in družb ( in drugih ).
Tako so sprejete spremembe iz:
– Zakona o dohodini ( bonitete, zagonska podjetja, normiranci, novi rezidenti, nova dohodninska lestvica 2025, olajšave…)
– Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ( normiranci OUT, pretekle izgube, olajšave )
– Zakon o davku na dodano vrednost ( novosti za poslovanje malih davčnih zavezancev v EU, nižje DDV stopnje, obvezno vodenje DDV evidenc , povezane osebe, virtualne prireditve, (ne)obveznost izdajanja računov, presežek DDV in prenos…)
– Zakon o davčnem postopku ( novi roki za oddajo pripomb, izvršbe za naslednike, višje obrestne mere za nepravočasno poravnane obveznosti…)om dotaknila skozi svoje praktične primere v naslednjem prispevku.
Za vse tiste, ki bi vam prav prišla podpora pri razlagi vpogleda v vašo situacijo in projekcije za naprej so na voljo 𝐨𝐝𝐩𝐫𝐭𝐞 𝐬𝐯𝐞𝐭𝐨𝐯𝐚𝐥𝐧𝐞 𝐮𝐫𝐞.
Omejitve za popoldanskega sp normiranca po novem ( 2025 dalje )
S spremembo zakonodaje se uveljavlja načelo obdavčevanja po ekonomski moči in izenačuje obravnavo zavezancev v podobnih dohodkovnih položajih.
Dosedanja ureditev popoldanskih normirancev je bila še posebej ugodna, saj je omogočala visok prag ustvarjenih prihodkov.
Osnovni cilj normiranstva je poenostavitev določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, še zlasti za zavezance, ki imajo manjši obseg poslovanja.
Zraven vseh davčnih sprememb za normirance, ki so precejšnje je tista glavna zagotovo višina letno ustvarjenih prihodkov.
Popoldanski sp normiranec bo torej po novem ( 2025 ) lahko nekdo, ki bo dosegal maksimalno do 30.000 eur prihodkov na leto oz. 60.000 eur prihodkov v dveh letih.
Tak podjetnik bo povprečno mesečno lahko ostajal v statusu normiranstva do višine 2.500 eur.
Do sedaj je lahko njegov dodatni mesečni zaslužek znašal dobrih 4.000 eur.
To pomeni tudi, da se bo število zavezancev, ki bi morali spremljati promet zaradi vstopa v ddv tudi občutno zmanjšalo. Seveda v sistemu ddv obstaja še vedno možnost prostovoljne vključitve.
Sprememba je res enormna, vendar tako je.
Kaj to pomeni v praksi na primerih ?
Oliver s.p. ( popoldanec normiranec ) je v letu 2024 ustvaril 36.000 eur prihodkov. Za leto 2025 načrtuje, da bo naredil nekje 42.000 eur prihodkov.
Prihodkovna omejitev v višini 60.000 eur je v dveh letih presežena, saj njegov skupni prihodek v 2 letih znaša 78.000 eur.
Tako bi načeloma Oliver moral izstopiti iz sistema normiranstva.
Vendar je država podala PREHODNO OBDOBJE, da se zavezanci lažje in postopoma pripravijo na sprejeto.
Prehodno obdobje pomeni, da bodo v letu 2025 v sistemu normiranstva lahko ostali popoldanski normiranci po sedanjih pravilih.
Bodo pa morali v letu 2026 obvezno izstopiti tisti popoldanski normiranci, ki bodo imeli v letu 2025 več kot 30 tisoč prihodkov.
Napovedano prehodno obdobje se zaključi leta 2027.
Takrat je izstop iz sistema normiranstva za popoldanske sp-je obvezen, če bodo presegali povprečje 30.000 eur v preteklih dveh letih, torej v letih 2026 in 2027.
Pogoji in obveznosti pri popoldanskem sp normirancu 2025
Zraven omejitve višine prihodkov za popoldanski normirani sp 60.000 eur v 2 letih je z letom 2025 uvedena tudi sprememba v višini ugotavljanja davka od dejavnosti.
Davek od dejavnosti za popoldanski sp normiranec se ugotavlja takole.
- Za prihodke do 12.500 eur se bodo priznavali odhodki v višini 80 %.
V praksi to pomeni, da boste do te višine plačali 4 % davek od dejavnosti.
Naš primer:
Oliver s.p. ( popoldanec normiranec ) je v letu 2025 ustvaril 12.240 eur prihodkov.
Davek, ki ga bo od svojega dodatnega dela plačal državi znaša 4% od 12.240 eur prihodkov, kar je 489,60 eur.
Izračunamo lahko tudi takole.
12.240 eur – 9.792 eur = 2.448 eur
Prihodki v znesku 12.240 eur minus priznani odhodki v višini 80 % prihodkov, ki znesejo 9.792 eur.
Davčna osnova znese 2.448 eur.
20 % od 2.448 eur = 489,60 eur
Odmerjen davek v višini 20 % od osnove znaša 489,60 eur.
Davčna osnova podjetnika Oliverja se ne bo prištela k davčni osnovi, ki jo je ustvaril iz naslova svoje službe, torej plače.
Davek, ki ga bo tukaj plačal iz naslova popoldanskega sp – ja je dokončen in ne gre v njegovo letno dohodnino.
- Za prihodke od 12.500 eur do 30.000 eur se priznajo odhodki v višini 40 %.
Primer:
Žena Oliverja, ki je tudi s.p. – jevka, popoldanka in normiranka v letu 2025 ustvari 22.860 eur prihodkov.
Ona bo izračunala davek takole.
12.500 eur – 10.000 eur = 2.500 eur
20 % od 2.500 eur = 500 eur
22.860 eur – 12.500 eur = 10.360 eur
10.360 eur – 4.144 eur = 6.216 eur
20 % od 6.216 eur = 1.243,20 eur
500 eur + 1.243,20 eur = 1.743,20 eur
Iz izračuna vidimo, da bo Oliverjeva žena do 12.500 eur plačala 4 % davek od prihodkov, od 12.500 eur do 30.000 eur pa 12 % davek od svojih dohodkov.
Skupno mora državi odvesti povprečno 7,6 % davka od svojega zaslužka.
Če potrebujete pomoč pri izračunu vaše davčne osnove vabljeni na posvet preko meet-a ali v živo .
- Za prihodke nad 30.000 eur se priznani odhodki ne priznajo
Primer:
Njun sin ( popoldanski normiranec ) v letu 2025 ustvari 36.900 eur prihodkov.
Njegov davek bomo izračunali takole.
12.500 eur – 10.000 eur = 2.500 eur
20 % od 2.500 eur = 500 eur
30.000 eur – 12.500 eur = 17.500 eur
17.500 eur – 7.000 eur = 10.500 eur
20 % od 10.500 eur = 2.100 eur
36.900 eur – 30.000 eur = 6.900 eur
20 % od 6.900 eur = 1.380 eur
500 eur + 2.100 eur + 1.380 eur = 3.980 eur
Fant bo za svoje delo plačal 3.980 eur davka, kar je skupno 10,78 % od njegovega prometa.
Zapisano in izračunano ne velja kot davčni nasvet saj je vsak primer specifičen.
Nove obveznosti za popoldanske normirance sp – je 2025
Nova vladna zahteva za normirance je obvezno poročanju FURS-u o poslih s povezanimi osebami.
Kdo so povezane osebe?
Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec.
Družinski člani so zakonec, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji.
Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti.
Za popoldanskega normiranega sp -ja pomeni povezana oseba njegov delodajalec.
Zahteva se razkritje prihodkov, ki jih je popoldanski normiranec sp dosegel s svojim delodajalcem.
Zakaj morate to razkrivati državi?
Ker se dogaja v praksi izigravanje sistema normiranstva.
Namen zahteve je preprečiti to zlorabo sistema.
Odpiranje normirancev sp -jev je v zadnjih letih v enormnem porastu.
Ponekod normiranci opravljajo delo, ki bi ga sicer morali opravljati kot redno zaposleni.
Marsikje si lastniki podjetij preko s.p. – ja izplačujejo “plačo”, dobiček … skratka odlivajo denar iz podjetja.
Gre za tako imenovana prikrita izplačila dobička, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčena s stopnjo 25 %.
Tovrstna izplačila so po eni strani davčno ugodnejša za njih same, istočasno pa s tovrstnim izplačilom zmanjšujejo davčno osnovo svojega podjetja zaradi česa posledično odvedejo manjši davek v slovenski proračun.
Tako bo potrebno poročati v kolikor je vaša dejavnost povezana z vašim delodajalcem.
Poročanje bo potrebno izvesti 1x letno.
Najprimerneje bi bilo evidenco o delu z vašim delodajalcem voditi v vašem “internem” računovodstvu.
Kaj pričakovati v prihodnosti za popoldanske podjetnike?
V praksi je v prihodnosti vse mogoče. Navkljub dejstvu, da je teorija ( beri zakonodaja ) določena.
Težko je napovedati kaj bo prihodnost prinesla.
Podjetnik je nekdo, ki vidi priložnost tam kjer je drugi ne vidi. Zato je podjetnik.
In “priložnosti” so tudi v davčni obravnavi. 😃
Popoldanski sp, ki opravlja svojo dejavnost kot vir dodatnega zaslužka v nekem zmernem obsegu bo najverjetneje še naprej deloval kot do sedaj in večjih sprememb zanj ne bo.
Če bi se takemu “pravemu” popoldanskemu podjetniku zgodilo, da bo kazalo da lahko zasluži več kot 30.000 eur letno oz. 60.000 eur v dveh letih bo najverjetneje iskal možnosti za drugo obliko plačila.
Možnosti so različne, lahko je to podjemna pogodba, lahko ustanovi podjetje, zavod….
Pred odločitvijo svetujem posvet, da se prevetrijo opcije, ki bi lahko bile za vsak primer najprimernejše.
Za popoldance, ki so to po takšnih ali drugačnih “ugodnostih” ali tudi prisil ( zahteve delodajalcev po tem, da “bodoči zaposleni” izbere sp namesto zaposlitve ) bo pokazala praksa.
Zelo verjetno je, da se bo marsikateri “umetni” popoldanec tudi zaprl oz. ugasnil.
Zaključek
Sistem normiranstva je bil vzpostavljen z namenom doseganja svoje osnovne funkcije, to je poenostavitev določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
Z življenjem sistema normiranstva v praksi se je izkazalo, da namen ni dosegal svojega cilja, pač pa je bil v veliki meri izzigran.
“Normiranec in popoldanski normiranec” se je odpiral na veliko.
Ne vedno iz naravnega vzgiba kot je bil prvotno zastavljen in mišljen.
Z njim se je marsikje vlekel denar iz podjetja ali pa se ljudi “zaposlilo” na delovno mesto kot normiranec zaradi ugodnejše davčne obravnave.
Takšne poteze vplivajo na konkurenčnost podjetij.
Predhodne spremembe so prinesle tudi zvišanje davkov in višine prispevkov.
Stroški popoldanskega sp – ja so mesečno skozi leta konkretno naraščali.
Iz dobrih 35 eur nekoč nekje so prispevki popoldanskega sp narastli na slabih 100 eur danes.
Kaj bo prinesla praksa bomo šele videli.
Skupaj jo bomo ustvarjali in ugotavljali.
Kontakt: info@spelazajsek.si ali 041 415 172