Davek na dobiček sp (kaj je in kako se izračuna)

posted in: Popoldanski sp | 0

Kaj je davek na dobiček sp?

Izraz davek na dobiček se uporablja pogovorno pri s.p. – ju.

V resnici s.p. ne plačuje davka na dobiček temveč davek od dohodka iz dejavnosti.

Davek od dohodka iz dejavnosti je davek, ki se plačuje kot procent od vaše davčne osnove.

Ugotavljanje davka od dohodka iz dejavnosti velja tako za polne kot popoldanske s.p.

Pri popoldanskem sp je posebnost le ta, da se ne glede na izbran način ugotavljanja davčne osnove olajšave s katerimi lahko znižujemo davčno osnovo, NE UPOŠTEVAJO.

Vaša davčna osnova se lahko ugotavlja na dva različna načina.

Odvisna je od tega ali davčno osnovo ugotavljate na podlagi:

  • dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
  • dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (imate status “normiranca”). 

Če ugotavljate davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkohttps://spelazajsek.si/davcni-obracun-prakticni-primeri/v in dejanskih odhodkov, se pri izračunu davka od dohodka iz dejavnosti upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice od 16 do 45 odstotkov. (pet dohodninskih razredov).

Tako ugotovljen davek se upošteva kot osebni davek. To pomeni, da se vključi v informativni izračun letne dohodnine in se skupaj z ostalimi prihodki, če le ti obstajajo, obdavči po Zakonu o dohodnini. ( 4 primeri izračunov davka )

V drugem primeru, status “normiranca” ugotavljate davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Dohodnina se obračuna po stopnji 20 odstotkov.

Kako se izračuna davek na dobiček sp?

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov

Če ugotavljate davčno osnovo na ta način jo ugotovite tako, da od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu odštejete odhodke.

Kaj vse sodi med prihodke in kaj med odhodke predpisujeta dva zakona in sicer Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) .

Davek od dohodka iz dejavnosti se izračuna na osnovi davčnega obračuna, ki ga oddate na FURS do 31.03. tekočega leta za predhodno leto.

Obračun se oddaja izključno elektronsko preko sistema e-davki.

Davčni obračun je obračun na obrazcu, ki vas vodi skozi pregled ustvarjenih prihodkov in odhodkov.

Na osnovi razlike pridete do t.i. davčne osnove.

Davčno osnovo lahko pri tem načinu izračunavanja še zmanjšujete.

Za zmanjševanje davčne osnove lahko uveljavljate tudi davčne olajšave in sicer:    

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
  • olajšavo za zaposlovanje,
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

Zraven davčnih olajšav lahko za znižanje davčne osnove upoštevate še splošne in posebne olajšave.

Med splošne olajšave sodijo splošna in dodatna splošna olajšave za tiste, ki dosegate nižje dohodke.

Lestvica za uveljavljanje olajšav je objavljena vsako leto na spletni strani FURS-a.

Med posebne olajšave sodijo olajšave za vzdrževanje družinskih članov, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačujete zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Na tej podlagi ugotovite davčno osnovo od katere je potrebno plačati davek od “dobička”.

Znesek davka od “dobička” se izračuna kot odstotek od ugotovljene osnove.

Koliko odstotka davka boste od svoje dejavnosti odvedli državi je odvisno od tega v kateri dohodninski razred padete.

Stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice se gibljejo od 16 % do 45 %.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Če ste izbrali za način ugotavljanja davčne osnove sistem “normiranstva” pomeni, da ste izbrali poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove.

V tem primeru vam ni potrebno voditi evidenc stroškov, ki jih imate pri svojem delu.

Vaša davčna osnova v tem primeru se ugotovi tako,da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki v višini 80% ustvarjenih prihodkov.

Pri izračunu normiranih odhodkov je potrebno upoštevati omejitve glede časa samozaposlitve. Pogoj od leta 2023 je samozaposlitev za več kot devet mesecev.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.

Dokončen davek pomeni, da se vaš ugotovljen “dobiček” ne bo vštel v letni informativni izračun dohodnine.

Za oddajo davčnega obračuna veljajo ista pravila kot v prvem primeru.

Normirani sp ne more koristiti nobenih olajšav, niti davčnih niti osebnih, tako da je priporočljivo, da se o načini izbire ugotavljanja davčne osnove posvetujete pred odpiranjem svoje dejavnosti.

Način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primeren za vas, če imate manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranstva so navedeni na spletni strani FURS-a. (vir)

Primer izračuna davka od “dobička” sp

Vzamimo za primer, da ste opravljali dejavnost skozi celo leto.

Vaši izdani mesečni računi so znašali 3.600 eur. ( 3.600 x 12 = 43.200 eur )

Vaši stroški po prejetih računih so sledeči:

  • prispevki v višini 480 eur ( 480×12=5.760 eur) – ( za popoldanski sp so stroški prispevkov nižji )
  • prevoz v znesku 150 eur ( 150×12=1.800 eur )
  • nabavili ste v celem letu za 300 eur pisarniškega materiala
  • stroški računovodstva so vas prišli na mesec 90 eur ( 90×12=1080 eur )
  • uporabljate računalnik v vrednosti 1000 eur in ste ga nabavili na začetku leta ( letni strošek amortizacije znaša 50 % vrednosti; 500 eur )
  • trikrat na leto ste povabili na kosilo vašega poslovnega partnerja in odšteli skupno 240 eur za pogostitev ( 50 % davčno nepriznan strošek – priznan strošek 120 eur ) – ZAP.ŠT.6.18
  • vzdržujete dva otroka

PRIHODKI 43.200 EUR – ZAP.ŠT. 1

ODHODKI 9.560 EUR – ZAP.ŠT.5

DAVČNA OSNOVA 33.640 EUR – ZAP.ŠT.13

OLAJŠAVA ZA NAKUP RAČUNALNIKA 400 EUR – ZAP.ŠT.15.1

SPLOŠNA OLAJŠAVA 5.000 EUR – ZAP.ŠT. 17.1

POSEBNA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE 5.631 EUR – ZAP.ŠT. 17.2

OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE 22.609 EUR – ZAP.ŠT. 19

DAVEK 2.217,46 EUR – ZAP.ŠT. 23

AKONTACIJA 184,78 EUR/mesec – ZAP.ŠT. 30/31

Kam vpišete podatke v obrazec za izračun davka na dobiček sp?

Obrazec spodaj na štirih slikah prikazuje postopek izračuna davka na dobiček, ki ga pripravite enkrat letno.

Ob zgornjih podatkih so BOLDIRANO zapisane zaporedne številke v katere vpisujete posamične zneske.

Obrazec se oddaja izključno elektronsko preko portala e-davki in izračuna davčno osnovo sam na osnovi vnesenih podatkov.

Po izračunu davka od dejavnosti si lahko podjetnik odgovori na vprašanje koliko zasluži oz. kolikšna je njegova plača.

Obrazec za obračun davka od dobička sp - kako ga izpolniti 1.stran
Obrazec za obračun davka od dobička sp - kako ga izpolniti 2.stran
Obrazec za obračun davka od dobička sp - kako ga izpolniti 3.stran
Obrazec za obračun davka od dobička sp - kako ga izpolniti 4.stran

Zaradi kompleksnosti domače zakonodaje na področju obdavčitve sp pred pripravo davčnega obračuna ob koncu leta priporočam posvet v izogib morebitnim nepravilnostim ali spregledanju kakšnega za vas pomembnejšega dejstva.

Dohodek iz dejavnosti kot osnova za davek od dobička sp

Da lahko govorimo o dohodku iz dejavnosti sta ključna dva elementa. Pri tem ni pomembno ali je sp polno samozaposlen ali opravlja dejavnost kot dopolnilni poklic – popoldanec.

Prvi je, da se dejavnosti opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno.

Na strani FURS -a oz. v zakonu boste našli zapisano, da je dohodek iz dejavnosti vsak dohodek, ki ga dosežete z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

Če podrobneje pogledamo neodvisno opravljanje dejavnosti pomeni, da opravljate podjetniško, kmetijsko, poklicno ali drugo dejavnost, ki ne sodi v odvisno razmerje.

Odvisno razmerje je tako razmerje kjer ste odvisni od naročnika, od njegovih sredstev, navodil, časa in podobno. Če delate za naročnika kot s.p. v odvisnem razmerju se lahko vaše delo obravnava kot delovno razmerje. S tem so lahko vaši prihodki obdavčeni tako kot da bi pri naročniku prejemali plačo.

Samostojno opravljanje dejavnosti pomeni, da dejavnost opravljate za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost in pa da za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčite z vsem svojim premoženjem.